Prihajajoča uvedba razširjene odgovornosti proizvajalcev (EPR) za tekstil je bila osrednja tema druge regionalne kampanje, ki je 12. novembra 2025 potekala na Gospodarski zbornici Slovenije. Dogodek sta v okviru projekta TEX-DAN organizirala ISD in BSC Kranj v sodelovanju z Zavodom KNOF.

Glavni izzivi in priložnosti za slovenski tekstilni sektor

Slovenske strokovnjakinje in strokovnjaki Mojca Žganec Metelko, Saška Šušman in Jaka Kranjc, so predstavili razvijajoč se evropski pravni okvir in trenutno stanje zbiranja odpadnega tekstila ter omejene domače predelovalne kapacitete. Razprava je pokazala, da lahko EPR postane ključni mehanizem za preobrazbo sektorja od linearnega modela »vzemi–naredi–odvrzi« k popravilom, ponovni uporabi, predelavi in kakovostnemu recikliranju.

Poseben poudarek je bil namenjen pomenu ekomodulacije, krepitvi infrastrukture (zlasti sortiranja in ponovne uporabe) ter vključevanju socialnih podjetij in malih proizvajalcev v nastajajoči sistem. Pomemben del razprave je bil tudi razvoj mreže Reuse & Recycle, ki krepi sodelovanje med vsemi deležniki tekstilnega ekosistema.

Krepitev infrastrukture in priložnost za nova delovna mesta

EPR shema lahko v Sloveniji prispeva k vzpostavitvi ključne infrastrukture ter učinkovitega zbiranja, sortiranja in potencialno tudi nacionalnega centra za sortiranje tekstila, ki bi podpiral recikliranje »vlakno-v-vlakno«. Krepitev ponovne uporabe pa prinaša tudi pomembno družbeno vrednost. Po ocenah EU lahko vsakih 1.000 ton ponovno zbranega tekstila ustvari med 20 in 35 delovnih mest.

Soustvarjanje priporočil za nacionalno zakonodajo

Z gostujočimi govorkami Katjo Kek, Majo Modrijan in Mojco Celin ter aktivno udeležbo predstavnikov industrije, javnih institucij in socialnih podjetij so bila oblikovana začetna priporočila za pripravo slovenske EPR zakonodaje, ki jo vodi Ministrstvo za naravne vire in prostor. Ključne usmeritve vključujejo:

Oblikovati jasno vizijo EPR za tekstil, ki presega zgolj recikliranje ter aktivno spodbuja ponovno uporabo, popravila, nadgradnjo izdelkov in ekološke inovacije.

Uvesti ekomodulirane prispevke proizvajalcev, kjer trajnostno zasnovani in krožni modeli plačajo manj, manj trajnostni pa več — tako se finančne spodbude uskladijo z okoljskimi cilji.

Vlagati v infrastrukturo za sortiranje in ponovno uporabo, npr. v nacionalni center za sortiranje tekstila ter tesnejše sodelovanje s socialnimi podjetji pri zbiranju in popravilih.

Vzpostaviti vključitev k upravljanju, kjer o uporabi EPR sredstev soodločajo proizvajalci, oblikovalci, zbiralci, socialna podjetja in javni organi s poudarkom na podpori ponovne uporabe in razvoju inovacij.

Podpreti male proizvajalce in socialna podjetja tako, da jih sistem ne obremenjuje, temveč jim omogoča dejavno vlogo pri krožnih rešitvah.

Krepiti ozaveščanje in mreženje, tudi z nadgradnjo iniciativ, kot je Mreža ponovne uporabe in reciklaže ter zagotoviti, da so v oblikovanje sheme EPR vpleteni vsi ključni deležniki, kot oblikovalci, proizvajalci, in predelovalci odpadkov za reciklažo.

Skupna vizija za krožno prihodnost tekstila v Sloveniji

Slovenija se približuje uvedbi EPR za tekstil, zato bo nadaljnji dialog in sodelovanje ključnega pomena, da bo sistem postal ne le regulatorna obveznost, temveč pravo orodje za inovacije, ustvarjanje delovnih mest in razvoj odpornega krožnega gospodarstva.

Povezava do original članka: https://interreg-danube.eu/projects/tex-dan/events/national-regional-campaign-in-slovenia-building-a-shared-vision-for-slovenias-epr-system