Dvojna preobrazba (Twin Transition)

Evropska tekstilna in oblačilna industrija vstopa v obdobje pomembnih sprememb. Med letoma 2025 in 2030 bo sektor doživel t. i. »dvojno preobrazbo« (Twin Transition), ki združuje prehod v trajnostnost in digitalizacijo. Ta prehod ne spreminja le proizvodnih tehnologij, temveč tudi poslovne modele, kompetence delovne sile ter celoten življenjski cikel tekstilnih izdelkov.

Dolga desetletja je proizvodnja tekstila temeljila na linearnem modelu: izdelki so bili proizvedeni, prodani, uporabljeni in nato zavrženi. Danes se ta pristop postopoma nadomešča s krožnim modelom, v katerem so oblačila zasnovana za daljšo življenjsko dobo, možnost popravila ali ponovne uporabe ter na koncu recikliranja.

Ta nov pristop, pogosto opisan kot »Moda 5.0« (Fashion 5.0), vključuje digitalne tehnologije, kot so umetna inteligenca (AI), internet stvari (IoT) in verižna tehnologija blokov (blockchain), ki omogočajo učinkovitejšo, preglednejšo in bolj trajnostno proizvodnjo.

Vrzeli znanja v tekstilnem sektorju

Eden največjih izzivov v tekstilnem sektorju je naraščajoča vrzel v znanju in kompetencah. Približno 36 % zaposlenih v evropski tekstilni industriji je starejših od 50 let, kar vzbuja skrb zaradi morebitne izgube dragocenih izkušenj ob upokojitvi.

Hkrati podjetja vse bolj potrebujejo kadre z digitalnimi in trajnostnimi kompetencami, ki pa so na trgu dela še vedno razmeroma omejene.

Ta izziv je še posebej izrazit v malih in srednje velikih podjetjih (SME), ki predstavljajo večino tekstilne industrije v Evropi. Čeprav 85 % SME prepoznava potrebo po trajnostnih kompetencah, ima le približno 13 % zaposlenih višjo raven kvalifikacij. To neskladje upočasnjuje uvajanje novih tehnologij in trajnostnih proizvodnih praks.

Tehnologija in krožni poslovni modeli

Tehnološke inovacije in krožni poslovni modeli so ključni dejavniki preobrazbe tekstilnega sektorja. Krožni pristopi, kot so izposoja oblačil,popravila oblačil in platforme za ponovno prodajo, podaljšujejo življenjsko dobo izdelkov ter zmanjšujejo količino odpadkov.

Hkrati se podjetja vse bolj usmerjajo v proizvodnjo po naročilu ter lokalno ali bližnjo proizvodnjo, kar povečuje učinkovitost in zmanjšuje okoljski odtis.

Napredne tehnologije, kot so 3D virtualno prototipiranje in digitalni dvojčki, omogočajo digitalno oblikovanje in prototipiranje oblačil za testiranje, s čimer se zmanjšuje potreba po fizičnih vzorcih ter poraba materialov.

Digitalni produktni potni listi (Digital Product Passports) pa povečujejo preglednost dobavnih verig in omogočajo sledljivost izdelkov od izvora do konca njihove življenjske dobe.

Regulativni ukrepi dodatno pospešujejo spremembe v industriji. Evropske pobude uvajajo strožje zahteve glede oblikovanja izdelkov, okoljskih vplivov in ravnanja z odpadki. Ukrepi, kot so zahteve za ekodizajn in sistemi razširjene odgovornosti proizvajalca (EPR), podjetja spodbujajo k ponovnemu premisleku o razvoju in upravljanju izdelkov skozi celoten življenjski cikel.

Prihodnja delovna mesta

Strukturne spremembe pomembno preoblikujejo tudi trg dela v tekstilni industriji. Povpraševanje po rutinskih proizvodnih delovnih mestih se postopoma zmanjšuje, medtem ko narašča potreba po hibridnih profilih, ki združujejo digitalna in trajnostna znanja.

Med nastajajočimi poklici so strokovnjaki za krožno oblikovanje ter strokovnjaki krožnega gospodarstva, strokovnjaki za digitalne produktne potne liste in sledljivost, podatkovni znanstveniki in analitiki umetne inteligence, tehniki za recikliranje in avtomatizirano sortiranje, napredni tekstilni inženirji ter strokovnjaki za 3D tehnologije v oblačilni industriji.

Povečuje se tudi pomen vlog, kot so strokovnjaki za skladnost trajnostnih zahtev, tehniki za pametno vzdrževanje ter upravljavci povratne logistike.

Za podporo tej preobrazbi se morata izobraževalni sistem in usposabljanje razvijati skladno s potrebami industrije. Ključni bodo programi za nadgradnjo znanja (upskilling) in prekvalifikacijo (reskilling) ter posodobitev poklicnega in visokošolskega izobraževanja.

Med najpomembnejšimi kompetencami bodo analiza življenjskega cikla izdelkov, ekodizajn, krožni poslovni modeli in digitalne proizvodne tehnologije. Pri tem bodo pomembno vlogo imele tudi fleksibilne oblike učenja, kot so mikro-kvalifikacije in modularna usposabljanja, zlasti za mala in srednje velika podjetja.

Ta članek temelji na ugotovitvah poročila projekta Skills4Circularity “Pregled obstoječih študij prihodnosti in analiza trendov”, pripravljenega v okviru naloge T2.1. Povzeti rezultati so namenjeni podpori razpravi o prihodnjem razvoju znanj, trajnostnosti in krožnosti v evropskem tekstilnem sektorju.

Raziskava in projektni rezultat sta bila izvedena v okviru projekta Skills4Circularity; [ERASMUS-EDU-2025-PI-ALL-INNO-BLUEPRINT] pod vodstvom dr. inž. Gabriele Krupincové (Tehniška univerza v Libercu).

Povzetek članka za objavo: Vesna Ferlič, inž. tekstilstva (@Zveza tekstilcev Slovenije)

@TechnicalUniversityLiberecSkills4Circularity

https://www.skills4circularity.eu/the-future-of-the-european-textile-industry-circularity-technology-and-skills-for-the-next-decade/

Funded by the European Union. Views and opinions expressed are however those of the author(s) only and do not necessarily reflect those of the European Union or European Education and Culture Executive Agency (EACEA). Neither the European Union nor the granting authority can be held responsible for them.